Včeraj, v sredo, 4. februarja 2026, smo v Galeriji gradu Bogenšperk odpri razstavo likovnih del Društva Lila z naslovom Pregledna razstava Društva Lila za leto 2025.
Društvo Litijski likovni atelje Lila nas na gradu Bogenšperk skoraj vsako leto razveseli s pregledno razstavo novih del svojih članov. Člani Društva Litijski likovni atelje – LILA se na Pregledni razstavi za leto 2025 predstavljajo s slikami, malo plastiko (kipi) in fotografijo. Na ogled postavljajo umetniška dela, nastala v letu 2025, ki so jih pod mentorstvom in samostojno ustvarjali na tedenskih likovnih delavnicah, fotografski delavnici, v okviru natečaja JSKD in Extempora Lila 2025.
Odprtje razstave je glasbeno obogatila glasbenica in vsestranska umetnica Neža Verdonik.
Razstava bo na ogled v odpiralnem času gradu do 8. marca 2026.
Recenzija razstave mag. Ane Kocjančič
Pregledna razstava ljubiteljskega likovnega ateljeja Lila, ki neprekinjeno deluje že vrsto let, na gradu Bogenšperk ponuja dragocen vpogled v ustvarjalni razvoj njegovih članov, vztrajnost in raznolikost likovnih izrazov. Tokrat se na razstavi Društva Lila v različnih likovnih tehnikah predstavlja 34 članov z več kot 40 izvirnimi likovnimi deli. Vsakoletna pregledna razstava tega likovnega društva je postala na gradu pomemben mejnik razstavljalne sezone, ki vedno preseneti z nekaterimi inovativnimi deli domačih ustvarjalcev.
Razstava skupine ljubiteljskih umetnikov je poseben kulturni dogodek, ki dokazuje, da umetnost ni omejena le na poklicne ustvarjalce, temveč je dostopna vsem, ki čutijo potrebo po izražanju. Ustvarjalci so si tokrat cilje zastavili zelo široko. Predstavljajo se namreč s fotografsko, likovno in kiparsko produkcijo. Če so v likovnih delih vidne svoboda izražanja, lastne interpretacije in izbire motivov, so nas tokrat ustvarjalci presenetili s kiparskimi izdelki. Tako je nastal cikel bronastih torzov. Torzo je kiparski izraz za upodobitev človeškega telesa brez glave, rok in nog. Najpogosteje prikazuje zgornji del telesa, torej trup. Lahko predstavlja moško ali žensko telo. Oblika torza je bila zelo priljubljena že v antiki, torej v stari Grčiji in Rimu, ko so kiparji na ta način poudarjali lepoto človeške postave, mišice in razmerja telesa. Danes torzo ni le umetniški predmet, temveč tudi učni pripomoček v umetnosti in anatomiji.
Izdelava torza iz brona je zapleten in natančen proces, ki se ne zaključi, ko se bron ohladi in strdi. Ko se kalup odstrani, sledi obdelava površine: brušenje, glajenje in dodajanje podrobnosti. Na koncu se kip pogosto patinira. Tako nastane bronasti torzo, ki je lahko umetniško delo ali del večje kiparske postavitve.
Torzo ima v umetnosti močan simbolni pomen. Ker prikazuje človeško telo brez glave in okončin, pogosto predstavlja nepopolnost, minljivost ali razpad celote. Takšna oblika lahko gledalca spomni na to, da je človek ranljivo bitje in da čas ter zgodovina puščata sledi na telesu in kulturi. Hkrati torzo simbolizira tudi bistvo človeka. Ker je poudarjen trup, v katerem se nahajajo srce in notranji organi, torzo lahko predstavlja notranjo moč, čustva in življenjsko energijo. V sodobni umetnosti pogosto pomeni identiteto, saj kljub manjkajočim delom še vedno jasno prepoznamo človeško obliko.
Nekateri kiparski primerki na današnji razstavi so izjemno dovršeni in prehajajo iz klasičnega realizma v ekspresionistično estetiko, kar kaže na vešče umetnike in odlično mentorstvo.
V likovnih deli se prepletajo različni slogovni pristopi, tehnike in vsebine – od realističnih upodobitev domače krajine in znamenitosti do bolj svobodnih, ekspresivnih ali abstraktnih izrazov. Prav ta raznolikost predstavlja eno ključnih kvalitet razstave, saj jasno pokaže, da skupina kljub skupnemu delovanju ohranja individualnost vsakega ustvarjalca. Opazni so tudi postopna rast likovne zrelosti, večja suverenost v obvladovanju slikarskih sredstev, na primer perspektive in globine, ter poglobljen odnos do izbranih motivov. Razstavljena dela niso le dokument časa in osebnih poti posameznih avtorjev, temveč tudi odsev skupnosti, v kateri skupina deluje in iz katere črpa svoje motive, navdihe in teme.
Pregledna razstava tako presega zgolj predstavitev del in deluje kot kronika dolgoletnega ustvarjalnega dela, sodelovanja in predanosti umetnosti. Skupina s svojo dejavnostjo pomembno bogati kulturno življenje kraja, razstava pa potrjuje, da ima amatersko likovno ustvarjanje pomembno mesto v prostoru – ne le kot prostočasna dejavnost, temveč kot iskrena in trajna oblika kulturnega izraza.
Pregledna razstava Lila, ki v kraju neprekinjeno deluje že vrsto let, tako predstavlja pomemben kulturni dogodek in hkrati dragocen vpogled v vztrajen, predan in ustvarjalno bogat likovni utrip lokalnega okolja.